Izkupiček prve javne dražbe galerije Sloart
V soboto, 7. decembra 2024, je v Grand Plaza Hotelu v Ljubljani potekala prva javna dražba galerije in dražbene hiše Sloart. Dražba je v zadnjem mesecu pred dogodkom napovedovala zelo visoke cene, zato so vsi, ki sestavljajo naš umetniški trg, govorili o njej.
Glede na seštevek estimacij vrednosti 38 umetnin, ki jih je na dogodku ponudil organizator Sloarta, je galerija pričakovala približno 1,3 milijona evrov. Po koncu dogodka se je ocena izkazala za mnogo pretirano. Realizirana vsota doseženih cen je bila namreč okoli 179.000 evrov in to skupaj z 20-odstotnim dražbenim pribitkom. Lahko bi rekli, da je umetniški trg prizemljil previsoka pričakovanja organizatorja oz. lastnikov, ki so se odločili za prodajo svojih del preko dražbene hiše. Med ponujenimi deli jih je bilo prodanih le 10, med temi pa niti eno ni doseglo cenitve, ki ji je bila predpisana v predhodno objavljenem katalogu.
Končni izkupiček dražbe je popravila prodaja pastelnega portreta Ivane Kobilce Portret Mary Paumgarten in Josipine Wenckheim, rojene Baumgartner, za katerega je po sprva zavrnjeni ponudbi 90.000 evrov direktor Sloarta, Damjan Kosec, na koncu ponudbo le sprejel. Med cenovno najvišje ocenjenimi deli sta bili tudi deli Gabrijela Stupice in Marija Preglja, a za nobenega od teh ni bilo zanimanja. Poleg Ivane Kobilce so novega lastnika našla tudi dela Franceta Kralja, Frana Tratnika, Hinka Smrekarja, Matije Jame, Matije Strnena, Ivana Grohaja in Silvestra Komela, med kiparji pa deli Ivana Napotnika in Zdenka Kalina.
Rezultat dražbe pa nam ne pove samo, da so organizatorji stremeli previsoko. Skupina impresionistov je na slovenskem trgu še vedno močna – le kdo ne pozna imena Grohar ali Sternen? Po pregledu del, ki so bila izbrana za dražbo, opazimo trend impresionistov, njihovih sodobnikov in naslednikov, ki se kljub eksperimentiranju, značilnemu za 20. stoletje, poslužujejo tradicionalnih medijev. Če primerjamo to s trendi na globalnem umetniškem trgu, kjer podira rekord npr. Cattelanov Comedian, je razlika in drznost investitorjev očitna. Po drugi strani previdnosti slovenskemu trgu ne moremo očitati. Med najbolj drago prodanimi deli na globalni ravni je tudi zelo malo novih imen, večja vrednost je pripisana bolj ali manj starim mojstrom umetnostne zgodovine – Leonardo da Vinci, Kooning, Picasso, Rembrandt. Kljub rekordu Cattelanove banane, ki je dosegla kar 6 milijonov dolarjev, je bila pred kratkim prodana tudi slika slavnega surrealista Renéja Magritteja za rekordnih 121 milijonov dolarjev. Medtem ko morda medij umetniškega dela ni več tako pomembno, je pa zagotovo ime za njim.
Prodajne rekorde pa ne podirajo le unikatna ali umetnostnozgodovinsko pomembna dela, ampak tudi sodobna umetnost. Ross Bleckner, eden on umetnikov, katerega dela predstavljajo tudi ponudbo naše galerije, je na primer v letu 2022 dosegel osebni prodajni rekord. Njegovo delo Untitled iz leta 1988 je za 362 procentov preseglo pričakovano ceno 50 – 70.000 dolarjev na dražbi Christie's. V Stoja Art Collection Gallery imamo razstavljenih kar šest Blecknerjevih del, na voljo na ogled. Kosi pojujajo tako estetski užitek kot investicijsko priložnost.
Za več informacij vabljeni v našo galerijo, po predhodnem dogovoru.
Avtorica članka: Špela R.
Viri fotografij: Delo, Voranc Vogel, Stoja Art Collection Gallery
